Kako daleč je priprava zakona, ki prinaša nova pravila pri plačah
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je za pripravo predloga zakona o izvrševanju enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo plačil ustanovil strokovni odbor, a ta svojega dela še ni začel.
Osnutek zakona za prenos direktive EU o preglednosti plačil, za kar se je rok iztekel v nedeljo, po navedbah ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve čaka na obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Posredovali so ga tudi ministrstvom v predhodno medresorsko usklajevanje.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, je bil osnutek zakona februarja posredovan v obravnavo ESS, ki je za pripravo predloga zakona o izvrševanju enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo plačil ustanovil strokovni odbor. “Ta svojega dela še ni začel,” so navedli.
Kljub temu delodajalcem priporočajo, da se na nove zahteve začnejo pravočasno pripravljati. To velja zlasti na področju vrednotenja delovnih mest po kriterijih, ki jih določa direktiva in jih vsebuje tudi osnutek zakona. To so zahtevano znanje in spretnosti, odgovornost, delovni napor, delovni pogoji ter morebitni drugi relevantni in spolno nevtralni kriteriji.
Podrobneje o tem, kaj delodajalcem in delavcem prinaša prenos direktive ter kakšni so izzivi za podjetja, smo podrobneje pisali v članku Tudi slovenska podjetja bodo morala razkriti več o plačah. Kaj in kdaj?.
Ministrstvo v okviru projekta Pay Day razvija tudi spletno orodje, ki bo delodajalcem v pomoč pri vrednotenju delovnih mest in poznejšem izpolnjevanju obveznosti poročanja. Trenutno je še v preizkusni fazi.
Do roka direktivo prenesle le štiri članice
Direktivo je po poročanju tujih medijev do roka v nacionalno zakonodajo v celoti prenesla le Slovaška. Delno so to storile Belgija, Malta in Poljska.
V Bruslju so direktivo o preglednosti plačil pripravili na podlagi ugotovitev, da je slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma. Ta je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat še vedno približno 11-odstotna, kar pomeni, da ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v povprečju zaslužijo 11 odstotkov manj na uro kot moški.
Kaj je v osnutku zakona
Glede na osnutek zakona, ki ga je pridobila STA, bi bil delodajalec že ob objavi delovnega mesta dolžan navesti začetno plačilo ali njegov razpon ter pravice iz pristojne kolektivne pogodbe, če ta obstaja. Poleg tega bi moral, če ima več kot 50 zaposlenih, delavcem omogočiti dostop do plačilne strukture, ti pa bi lahko vpogledali tudi v podatke o osebnih plačilih in povprečnih plačilih po spolu za tiste, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti.
Prav tako bi imeli pravico, da razkrijejo svoje plače, kar pomeni, da pogodba o zaposlitvi ne bi smela vključevati določil, ki bi jih pri tem omejevala.
Ob tem osnutek podjetjem nalaga poročanje o plačni vrzeli med spoloma. Podjetja z 250 ali več zaposlenimi bi morala podatke o tem pristojnemu ministrstvu posredovati vsako leto, podjetja s 100 do 249 zaposlenimi za zadnje koledarsko leto enkrat na tri leta, podjetja z manj kot 100 zaposlenimi pa te obveznosti ne bi imela, še navaja STA.
